« | | »
19.  Mar
NA DEJT V CERKEV

Zakaj je nekdo v pokoju? Za vsem tem stoji povsem preprosta racunica. Doba. Pizdarija. Obatroje. Zakaj sem jaz v pokoju – to vsebino bo terjal nek drug zapis.

Srce je kljub vsemu se vedno poskocno. Standardno bije ob naporu in se ustavi, ko zagledam njega. Po pravici povedano, zadnje case po svetu postopam kot paradni konj s plasnicami ali pa kar z detajlnim ogledovanjem in preucevanjem tal.

Veliko ljudi ne razume, da se je mogoce preseliti v tujo drzavo zgolj zaradi delovnega mesta. Ne, nimam moza. Ne, nisem prisla zaradi fanta. Ne, nisem bila v zvezi. Skratka – ne.

In ko prijatelji z obrvicami skomigajo, prestopajo z ene noge na drugo, si manejo rocice in vzklikajo, koga sem si ubodla… odvrnem, da je pokoj moja edina izbira.

A dej dej, valda imas koga.

Moj odgovor: ja, se vedno NE.

1. Druzim se s kolegi z delovnega mesta, s katerimi se enostavno ne minglam v penetracijskem smislu. Don’t shit where you eat.

2. Ne mesam se s prebivalci doticne drzave, ker si tu ne zelim ostati.

3. Ne mesam se s komerkoli, ki si zeli tu ostati… v tem mehurcku nicevosti.

Stacuna zaprta. Slus. Fin.

Nakar sledi: Ti imas prevec pravil.

Ne! Gre zgolj za zascito proti nepotrebni drami. (Marsikdo bi odvrnil, da so za to kondomi.)

In naj povem, da je pokoj cudovita izbira in da je biti na trgu prekleto tezko sumljivo.

Danes sem namrec prejela povabilo – dejt za v cerkev. Povabilo od gospoda, ki pase pod tocko 1, 2, in 3 in ji dodajam se tocko st. 4 – ne minglam se z ljudmi, ki bi me peljali na dejt v cerkev… ce ni v okviru popotniske ture dalec, dalec na drugi strani sveta.

International church, mi je rekel.

Globoko v sebi sem padla na kolena, roke povzdignila proti nebu in vsemogocnemu, v katerega ne verjamem, kricala ZAKAJ D FAK JAZ!

Pred vsem tem je dec dobil monolog o tem, kako sem single in off the market. Povedala sem mu, da ne rabim, da mi popravi kolo. Ob razlagi, da ima hiso s kaminom, sem vljudno z nasmeskom odvrnila “lepo” in ob opazki, da bi morala kaksen film pogledati skupaj modro molcala. Seveda nisem skoparila niti z odgovorom, da jaz pa nisem za v cerkev in med verne. Odvrnil je z “that’s a pitty”. Jaz nic zalostnega v tem ne vidim, on pa mi je meni nic – tebi pa se manj, odvrnil, da tako pac je in da je on bolj poduhovljen.

Tukaj sem zakljucila.

MISEL DNEVA

If you truly believe that you write the tale of your own life, then the end is up to you. –Mickey Mouse

PESEM DNEVA

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
 

Zapisal Sassy | 19.03.2014 ob 09:38 | Kategorije: life | 5 Comments »

5 odgovorov

  1. Delno prebujeni pravi:

    Sassy, tebe pa že dooolgo ni bilo na tem forumu.Občassno pridem kaj pogledati sem gor in sem mislil, da si se kam preselila v tujino.
    Mimogrede, imaš mogoče kakšen mail?

  2. Sassy Sassy pravi:

    preseljena v tujino :)
    v3nusm4rs@gmail.com

  3. Delno prebujeni pravi:

    .)

  4. nevenka nevenka pravi:

    Praktično razumem čisto celo poglavje. Ko bo čas, pa se bom morala tudi jaz kam preseliti. Nujno zlo bi pa moralo biti neverjetno posebno, da bi se hotela z njim spet ukvarjati. Tako zelo nenujno je.
    Cerkveni dejt pa tudi pri meni čisto odpade, pa se okoli mene vrtijo sami taki, bolj grdo gledam, slabše je. Za te reči imam izključno kulturna merila, freske, kiparstvo in arhitektura in majčkeno muzike – amen. Mene lahko spravi na kolena samo bolezen, z nekaj domišljije še ena reč, potem se pa res neha.
    Čao.

  5. osebni stečaj pravi:

    Ja ,.. no tako !

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !