« | | »
11.  Mar
POTREBUJEM OBJEM

To je problem. Velik.

Ko rabiš dati iz sebe, pa ne znaš. Ali pa ne moreš. Ali pa se preprosto zavedaš, da bo skropucalo. Bedno.

Ugotavljam, da jamrat moram. Tukaj. Samo tukaj. In da drugim ne grenim življenja.

Zgodbic je ogromno. Tistih, ki filajo ego, ko srečaš bivšo simpatijo, s katero sem kvačkala 2 meseca in sva zaradi prevelikih egov prekinila stike. Fino je, ker si ti še vedno huda… on pa… on pa je velik oz. mali reminder, da ti je šlo očitno zelo slabo v lajfu, da ti je bil všeč. Prasica. Da tako razmišljam. Ampak ni prebolel. Yes. Bedne lovorike.

Luštna je tudi tista zgodbica, ko na poti do doma spoznaš sanjskega moškega. Ki ga opazim po 2h urah pogovora. Njegove ustnice. Prijazne oči. Jedel mi je iz roke. Dobesedno. Tunin sendvič. Rekel je naj ga dodam na FB (jap, novodobne fore). Prosil je za telefonsko številko. Naslednji dan je poklical. Med tednom je pisal sms-e. Potem je bil dejt. Noro. Kot, da bi se poznala od nekdaj. Nore 4 ure in pol. Veliko smeha. Spoznavanje. Še bolj luškan kot se mi je zdel. Na koncu sva šla spet po sendvič. Kot neka mala tradicija. Kjut. Ponovno me je povabil domov z “a pol boš pršla”, na kar sem mu odgovorila “povab, pa boš vidu”. Tukaj se je končalo. Jaz gor in on levo proti domu. Nič več klicev. Nič več sms-ov. Nobenega povabila. TO JE FAKING ŠE HUJ K JOB INTERVIEW! Mogoče sem preveč napadalna. Mogoče preveč iskrena. Mogoče nisem bila dovolj kristalno jasna, da mi je hud u p.m. Mogoče sem trznila, ko je rekel, da je brezposeln. Mogoče pa v njegovem primeru nisem tako jebeno huda, kot si domišljam. Fakju!

Za njega sem legenda. On je zame brez iskric. Ob kapljici pa je moj, jaz njegova in svet je lep. V bistvu tistih nekaj minut. Potem utone v pozabo. Do naslednje kapljice. Fak det šit.

Potem pa je še on. Perfekten bolj kot perfekcionizem. Izklesan bolj kot Michelangelov kipec z malim lulčkom. Njegov je kot sem že dejala long, pink, beautiful… dickalicious. Pameten bolj kot limitless Bradly. In on je tisti ob definiciji sexy. On je moj pa ga ne bom imela. Njega imam rada, pa ga ne ljubim in ne bom zaljubljena. Ob njemu sem noro sproščena. Z njem se počutim kot bi se vedno morala. On je moj izziv. Jaz njegov ne bom oz. sem mu bila 5 let. Jaz ga imam pa ne bom nikoli z njem. In vem da so druge. Jaz pa ne želim biti ena izmed njih. Brez drame. Brez nepotrebnega vabila. Brez čustev. Brez tega, kar je dejansko pomembno. Ljubezen.

Ampak on mi je dal to po čemer sem hrepenela. Od torka. Ko sem izvedela, da oče dela samomor. Objem. Samo to sem potrebovala. On mi ga je dal. Mnogo njih. Večkrat. In sedaj me je dobil. Sedaj sem odvisna. In čakam. Ker ne smem ustvarit drame. Ker mu ne smem dati vedeti, da potrebujem še. Čakam. Tuhtam. In sedaj sem v jebeni situaciji, ko se začnejo razvijat čustva, ki jih v tem trenutku še odlično zatiram.

… ampak tudi led se stopi.

Zgodbe, zgodbice in bajke. Jaz pa čakam na pravo ljubezensko. Mogoče bi za njo tekla tudi za vozom.

Fakit resno.

MISEL DNEVA

Eventually all the pieces fall into place. Until then, laugh at the confusion, live for the moment and know that everything happens for a reason.

PESEM DNEVA

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

Zapisal Sassy | 11.03.2012 ob 22:58 | Kategorije: life | 1 Comment »

En odgovor

  1. Aleksander pravi:

    Zelo lepo

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !