« | | »

Ne vem kje sem pristala jaz… in pa mnogo drugih.

Ko sem bila mala, sem bila mnenja, da lahko spremenim svet. Imela sem ogromne upe kako bom pomagala ljudem. Z njimi se lahko poistovetim. Čutim njihovo stisko. … očitno so bila to le velika pričakovanja majhnega otroka. Velike dobre sanje.

Danes vem, da sveta ne morem spremeniti. In danes vidim, da ljudem ne morem pomagati. Ne vem pa zakaj ne ponudim evra ubogemu človeku – ker ne želim preferirati enega pred vsemi ostalimi, ali ker se mi zdi, da so vsi sleparji.

Prevečkrat sem slišala zgodbo o bolnem otroku in očetu, ki nima denarja za bencin. Prevečkrat me je isti človek vprašal za kovanec, da bi si lahko privoščil vožnjo z avtobusom do doma. In prevečkrat sem videla uboge ljudi klečati na kartonasti škatli na mestnih ulicah. Prevečkrat! Prenasičena sem s to (izumetničeno) bolečino.

Zjutraj pa mi je na okno avtomobila potrkala starka. Bila sem mnenja, da me bo oštela, da na tistem mestu ne smem več parkirat, zato sem malo bolj ubogo pogledovala. Pa mi je rekla, da je lačna. Lačna sem. Z nasmeškom na ustih in v očeh. Vse kar sem lahko odvrnila je, da se mi mudi k zdravniku. Hladno. Res se mi je mudilo. Nekaj mi je še govorila, ko sem že zdavnaj ročno zaprla okno, a sem odpeljala. Denarja nimam. Ker ga ne nosim. Hrane nimam s seboj. Ker ne jem tako zgodaj.

In kaj naj si mislim? In kaj naj drugič naredim? Danes upam, da nihče od mojih ne bo v situaciji, ko bo potreboval denar. Danes si želim, da če bo lačna moja mama, da ne bo naletela »name«.

  • Share/Bookmark
 

Zapisal Sassy | 3.12.2009 ob 17:22 | Kategorije: life | 5 Comments »

5 odgovorov

  1. Bada pravi:

    Vcasih smo prevec sokirani, da bi lahko reagirali tako, kot bi morali.. in takrat najdemo ali nek izgovor ali pa enostavno kar zbezimo. Malo zaradi (podzavestnega) sramu, ker osebi ne pomagamo, malo zaradi tezkega srca, malo mogoce zaradi jeze.

    Defenitivno se vidim v tej “zgodbi” tudi sama.

  2. peter pravi:

    Beraci prinasajo sreco….verjem, da je tko:)

  3. Bostjan B. pravi:

    U, lepo zapisano. Mi drzis ogledalo s tole objavo. Hvala. LP

  4. no - vi pravi:

    Težko je živeti, težko!

  5. bitch bitch pravi:

    ne bom rekla, da me veseli, da nisem sama v tem… sem bla pa mal strahu kakšna bo reakcija soljudi, ker mam občutek, da sem ena redkih, ki tko hladno reagira…

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !