« | | »
19.  Okt
TWISTED

Včasih ne razumem zapletov ali pa razpletov. Včasih je svet tako izumetničeno zapleten. Sprevržen. Takrat povzdignem eno obrvico in jo v višavah držim toliko časa, da mi zaradi živca začne trzati oko. Sprevrženo bi rekla.

Danes je bil eden tistih dni. Tako sprevržen, da sem še preden se je vse skupaj sploh začelO, bila v visoki pripravljenosti, nizkem startu, da bom udrihala na vse pretege nazaj, ker z mano se pač ni za hecat. Krave ne pasem, češenj ne zobam.

V službi sem v dvajsetem dnevu meseca podpisala pogodbo za nadaljevanje delovnega razmerja za določen čas. Pogodba je bila datumsko zavedena pod 29. septembrom. Poznavalci bi rekli, da bi morala narediti sceno in si tako izboriti svoj prostor v delovnem razmerju za nedoločen čas. Pa ne bo šlo v to smer. Ne, ker ne bi bila borka, ampak, ker čakam na tisti zadnji… najslajši smeh. Haha, res ga komaj čakam. Moj srčni šefe se mi je zahvalil. Zavedam se, da takšnega šefeta ne bom več imela. Srčen, dober, human. Pa vseeno me je presenetila njegova zahvala. Vam pravim, sprevržen dan. Iz vsega srca sem se mu zahvalila nazaj.

Edina zadeva, ki danes ni bila sprevržena je bilo dejstvo, da je ponedeljek. Težek. Deloven. In take jih imam najraje. Tiste ure minejo kot za šalo. Pa vseeno sem podoživljala ošpice ob ljudeh, ki niso samoiniciativni, ki se jih ujčka, hvali… njihova storilnost pa je manj kot odstotna… eno odstotna. Zato je bilo potrebno opozoriti nase. Ne grozit, kot mi je bilo nazadnje rečeno. Sokolje oko je menda ultra grožnja. No skratka, tokrat sem opozorila na to, da smo vsi tam zaradi enega cilja. Delamo enako, plačani pa smo na žalost tudi enako. A nekateri tovrstnega dela niso sposobni opravljati. Spustila sem se v nepopisne podrobnosti, a so mi kimali. Kaj hudiča??? Kimajo mi iste osebe, ki so me še pred kratkim poskušale ustrahovati, ker jim gre v nos moja odločnost in več kot odlično izpeljano in opravljeno delo. My guard is up… kimajo mi. Dobila sem samo navodilo, da naredim izčrpno poročilo. Dvorezen meč bi lahko rekla, vendar sem diplomat. Zaradi mene ne bo šel nihče rakom žvižgat, lahko pa se bo marsičesa naučil. Oh… groza me prevzame, ko pomislim na to, da jaz učim nad in podrejene. Včasih je težko bit brihten in zavzet… Zlata ribica, naslednjič naj se jaz učim od nadrejenih.

In na koncu še on. Moja brihtna nadrejena afera. Prosila sem ga za pomoč. Kimal mi je kot tisti nodding dog, ki ga kakšen osebek pa še ima na armaturki ali pa zadaj na prtljažni polici. On mi je kimal. Navdušen je bil nad mojimi odgovori. Me pohvalil pri razmišljanju. Angažiral dodatne ljudi pri raziskavi problema. Sama sem ga vprašala po navodilih, smernicah… kaj še želi, da bi poiskala. Pravi, da je že vse našel. O moj bog???? Je lahko dan še bolj sprevržen? Presenečaš me. Presenetil si me. Kliknil in povedal, da si našel mnogo stvari. Jutri nadaljujeva…

Se je morda danes svet zavrtel v napačno smer in me bo jutri realnost zopet lopnila po bučki?

In še misel dneva, mimohodnega gospoda: Če hitiš, izgubiš svoje dostojanstvo. Ne bom več hitela, cel dan razmišljam o tej misli. Obožujem stare ljudi. Zgodovino. Modrost.

PESEM DNEVA

You should be stronger than me… Don’t you know you supposed to be the man… I always have to comfort you when I’m there… Why’d you always put me in control? All I need is for my man to live up to his role… Always wanna talk it through- I’m ok… Always have to comfort you every day… But that’s what I need you to do – are you gay?

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
 

Zapisal Sassy | 19.10.2009 ob 23:24 | Kategorije: nekategorizirano | No Comments »

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !